Mark 14:32-42

Getsemani: učenci pustijo Jezusa samega

(Matej 26,36-46; Luka 22,40-46)

32Jezus in njegovi učenci so potem odšli v vrt, ki se je imenoval Getsemani. Tam jih je prosil: “Ostanite tukaj in me počakajte, dokler ne neham moliti!” 33Peter, Jakob in Janez so šli z njim. Strah in obup sta prevzela Jezusa. 34“Breme, ki ga nosim, me je skoraj strlo,”
V izvirniku: Moja duša je žalostna do smrti.
jim je rekel. “Ostanite pri meni in ne pustite me samega.”
35Jezus je šel nekaj korakov dalje, pokleknil je in molil: “Oče, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja.
V izvirniku: … naj preide, če je mogoče, ta ura mimo mene.
36Tebi je vse mogoče. Toda zgodi naj se tako, kot hočeš ti, ne kakor bi hotel jaz.” 37Potem se je vrnil k trem učencem in opazil, da so zaspali. Žalosten je zbudil Petra. “Simon,” je zaklical, “ali spiš? Ali nisi mogel bedeti z menoj samo eno uro? 38Bedite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala. Vem, da želite to, kar je najboljše, toda s svojo močjo tega ne morete doseči.”
V izvirniku: Duh je voljan, toda meso je slabotno.
39Še enkrat jih je pustil same in je molil k Bogu z istimi besedami za pomoč. 40Ko se je vrnil, je videl, da učenci spet spijo. Oči so se jim enostavno zatisnile od utrujenosti in niso vedeli, kaj naj bi rekli Jezusu. 41Ko se je tretjič vrnil k njim, jim je rekel: “Ali spite in počivate? Zbudite se, drugič boste počivali! Zdaj bodo izdali Sina človekovega v roke ljudem. 42Vstanite, pojdimo! Izdajalec je že tu!”

Copyright information for SlvZNZ